Korona virus in ukrepi za zajezitev epidemije močno vplivajo na različna področja našega življenja – od dela, šole do naše dnevne rutine. Tako kot te močne spremembe občutimo odrasli, jih občutijo tudi otroci – še posebej otroci z različnimi težavami.
Za starše otrok z motnjo pozornosti in/ali hiperaktivnosti je v tem času verjetno velik izziv, kako organizirati dan, da bo otrok zmogel slediti tempu dela v šoli brez prevelikega stresa.
Spodaj predstavljamo nekaj napotkov, ki vam bodo v pomoč.
- Oblikovanje dnevnega urnika in razdelitev dneva na bloke
Otroci z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti dobro funkcionirajo, če imajo vzpostavljeno rutino, ker vedo, kaj lahko pričakujejo, kdaj se posvečajo kakšni aktivnosti, lahko se orientirajo, kaj je že bilo narejeno in kaj sledi. Na ta način se dogovorite, v katerem delu dneva je na vrsti katera aktivnost. Urnik prilagodite starosti otroka: čas bujenja, jutranja rutina, čas namenjen pouku, priprava kosila, urejanje dnevnih prostorov, čas za uporabo IKT, gledanje televizije, prosti čas (otrok sam izbere, kaj bo počel), čas ko IKT ni dovoljena, izvrševanje drugih dnevnih obveznosti (npr. skrb za domačo žival), čas za spanje.
Urnik sestavite skupaj z otrokom in ga obesite na vidno mesto. Otroka vsak dan opominjajte na urnik in se ga držite vsi člani gospodinjstva.
- Sodelovanje z otrokom
Otrok naj aktivno sodeluje pri oblikovanju dnevnega plana, pove naj, kako bi sam radi razdelil dnevna opravila. Če bodo sodelovali pri oblikovanju pravil, jih bodo prej vzeli za svoja in se jih bodo lažje držali.
Za oblikovanje urnika si vzemite dovolj časa, ker bo to temelj za delo v prihodnosti. Pomembno je tudi, da otroku razložite, zakaj je neko pravilo potrebno, tako bo lažje razumel in sledil navodilom.
- Fleksibilnost
Rutino je vsaj na začetku zelo težko vzdrževati, tako za otroke kot tudi za odrasle. Pomembno je, da ste v teh okvirih fleksibilni.
- Spoznali boste, kako je otroku najlažje delati za šolo: tako da sedi, da stoji, ali da nekaj časa stoji, nato sedi. Če imate možnost, prilagodite prostor tako, da bo lahko spreminjal svoj položaj, da lahko sedi, stoji, se sprehaja…
- Mogoče mu ustreza, da med delom uporablja kakšno igračo za umirjanje, npr. žogica, ki jo lahko stiska
- Ali mu ustreza, da dela v tišini, ali mu ustreza, če v ozadju igra glasba?
- Kaj moti njegovo pozornost in kako čim bolj zmanjšati moteče dejavnike iz okolja.
Pogovorite se z otrokom, kaj deluje, kaj mu pomaga pri delu, koliko časa lahko vzdržuje pozornost, saj on sam sebe najbolje pozna. Glede na to načrtujte odmore in čas, ko je neka aktivnost na urniku.
- Vaje in terapija
Tudi doma poskušajte nadaljevati s kognitivnimi vajami in aktivnostmi za pomoč otrokom z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti, ki jih npr. izvaja v šoli. Povežite se s šolo oz. z izvajalci dodatne strokovne pomoči, če jo ima. Povežite se z zunanjimi strokovnjaki, ki jih otrok že obiskuje. Pomagali vam bodo z nasveti in praktičnimi vajami, ki mu bodo pomagale.
- Dodatne obveznosti
Otrokom lahko zaradi posebnih okoliščin, v katerih smo trenutno, naložite še dodatne obveznosti, ki jih zmore. Napišite listo dodatnih obveznosti in si jih razdelite med člani gospodinjstva. Vsak naj izbere, katero izmed predlaganih obveznosti, bo izpolnjeval. Npr. pisanje družinskega jedilnika za vsak dan v tednu, kuhanje obrokov oz. pomoč pri kuhanju, spremljanje, ali se vsi člani družine držijo higienskih navodil, čiščenje stanovanja, … Otrokom razložite, zakaj so te obveznosti potrebne in kaj sledi, če jih ne bomo izpolnjevali. Na tak način jih bodo lažje osmislili in se jih držali.
- Refleksija
Vsakih 5 dni se zberite v družinskem krogu in poglejte, kako vam je šlo. Katera pravila funkcionirajo in katera ne. Otroci naj enakopravno sodeluje v refleksiji. Njihova opažanja, občutki, kritike so enako pomembni kot vaši. Jemljite jih resno in upoštevajte pri oblikovanju morebitnih novih / drugačnih pravil.
- Nagrade
Otroci z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti običajno ne reagirajo enako na nagrade kot ostali otroci. Kljub temu je motivacija za vzdrževanje dnevnega urnika in discipline zelo pomembna. Vsak otrok je poseben na svoj način, zato je pomembno, da skupaj z njim ugotovite, kaj ga motivira. Motivacija lahko zelo niha, kar ga en dan motivira, ga lahko naslednji dan ne zanima več. Dobro je, da motivacijo iščete skupaj z otrokom.
- Fleksibilnost, ustvarjalnost
V tej situaciji je dobro to, da je več časa za igro in izražanje ustvarjalnosti. Pustite otroku, da se izraža na različne načine, ob običajni dnevni rutini, ko smo vpeti v delo, šolo, izven šolske aktivnosti, za te stvari običajno zmanjka časa. Opazujte ga in presenečeni boste, kaj vse zmore in kaj ga zanima.
- Soočanje s hiperaktivnostjo in pomanjkanjem pozornosti
Za otroke s hiperaktivnostjo je trenutna situacija, ko smo zaprti med 4 stene, še večji izziv. S tem se lahko soočite tako, da vsako aktivnost, ki jo počnete doma, »začinite« s telesno aktivnostjo, npr. jutranje umivanje zob s počepi. Kljub temu pa naj spomnimo, da hiperaktivnost ni samo višek energije, ampak gre za potrebo po stalnem gibanju. Otroku ne preprečujte gibanja, lahko ga prijazno opomnite na to potrebo in ga preusmerite v koristne aktivnosti. Na ta način bomo preprečili destruktivno vedenje. Če rad preživlja čas na internetu, mu lahko pokažete kakšen filmček z vajami za gibanje ali pa ga med gledanjem televizije spodbujate, da telovadi.
Po drugi strani pa gre z roko v roki pogosto tudi pomanjkanje pozornosti, zamišljenost. Z otrokom ugotovite, kakšen je njegov obseg pozornosti in aktivnosti prilagodite temu. Pomembno je, da aktivnosti zaključi, če tudi to naredi v več etapah.
- Starši, igrajte se!
Otroci z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti nas pogosto silijo, da razmišljamo izven okvira, saj običajne metode pogosto ne delujejo. Situacijo izkoristite za to, da se z otrokom povežete in ga poskušate razumeti. Dovolite si, da pride na plan vaša ustvarjalnost. Vzgoja je zelo zahtevna, polna vzponov in padcev. Dajmo si duška, igrajmo se, delajmo na odnosu z otrokom in na starševskih kompetencah.
Za konec pa naj poudarimo še to, da je pomembno, da smo pozorni na morebitne strahove, ki jih otroci izražajo na različne načine. V teh primerih, se poskusite z otrokom pogovoriti, lahko se obrnete na strokovno službo v šoli, v zdravstvenem domu, na TOM telefon. Iščite pomoč in reagirajte takoj. Predvsem pa poskrbite zase, za svoje dobro počutje, saj boste le tako lahko v pomoč svojemu otroku.
